WAR HORSE

Hello world! Pojavil se je še en osebek, ki se je odločil filozofirati o filmih in filmski umetnosti, čez rob me je pahnil ravno zgoraj omenjeni film. Po ogledu tega skropucala enostavno moram izliti svojo jezo in neodobravanje.

Zagotovo vas večina že pozna okvirno zgodbo tega filma, vendar vsak sestavek mora imeti nekakšen začetek. Kot mi pravi wikipedia, je film nastal po knjižni predlogi z istim naslovom, in sicer govori o fantu, ki je dobil konja, s katerim sta postala najboljša prijatelja, zaradi dogodkov izven njegovega vpliva se mora od konja ločiti, a na koncu se spet srečno združita. Slišati je dovolj jebeno preposto, a? Kako lahko zgrešiš s takšno klasično zgodbo? No, Špilbergu je več kot uspelo ...

Ogromna težava tega filma je, da človek nikdar ne ve, če gleda film namenjen otrokom, ali običajen vojaški film, ki bi imel kaj konkretnega za povedati o 1. svetovni vojni in bi tako bil zanimiv tudi za odraslega gledalca. Najprej smo vrženi na idilični angleški jugozahod (Devon) v začetku 20. stoletja, ki je povsem iztrgan iz socialno-zgodovinskega okvira, kjer so vsi večino časa zadovoljni, veseli in se jim sploh ni potrebno resneje spoprijemati z življenjem in preživetjem. Špilberg sicer vključi očeta-alkoholika (pa čeprav ga nikoli ne vidimo pijanega, niti se nikdar ne obnaša kot alkoholik), neusmiljenega veleposestnika, ki si želi denar za najem zemlje TAKOJ (ampak vedno ponudi še eno zadnjo možnost) in arogantnega plemiškega sina, ki peca babe in vozi frajerskega kabrioleta. Na žalost pa je vsa ta tematika podana zelo površno, kot da bi gledali kak Disneyev film, kjer sicer so namigi na bolj temačno realnost, ampak se liki v filmu nikdar ne počutijo ogrožene ali nesrečne. Vsekakor se nad tem ne bi pritoževal, če bi dejansko šlo zgolj za otroški film, a po približno 45 minutah nas odpelje na bojišče 1. svetovne vojne, kjer vojaki (po večini mladeniči) umirajo kot za stavo (in na precej brutalne - realne načine). V enem prvih napadov v vojni uspejo nemške strojnice pokositi vse angleške napadalce, vmes pa je zmonitrana nova podzgodba o mladi francoski deklici in njenem dedku, ki tudi živita v pravljični deželi in se ju fronta, ki poteka nekaj sto metrov stran sploh ne dodatkne. Nemški vojaki mimogrede pridejo zgolj po nekaj hrane in loncev! 

 Vrhunec filma je vsekakor off-screen uboj izčrpanega konja, ki več ne zmore vleči topov. Prismuknjeno! V filmu, kjer precej nazorno (zaradi eksplozij, strelov, plina in bajonetov umre lepo število statistov), se kamera ob usmrtitvi konja umakne proč! Po neki novi filozofiji 21. stoletja je to morda povsem logično, saj so v zahodnem svetu življenja živali že precej več vredna, kot življenja ljudi, ampak  vseeno nisem vedel, da je tudi Špilberg včlanjen v PETO. Po še nekaj brezveznih zapletih se konj in fant zopet najdeta in skupaj prijezdita domov; HAPPY END!

Tehnično je film seveda brezhiben, izjemno lepa fotografija (ki pa je na žalost v nekaterih prizorih kar moteča, saj je preveč stilizirana), kamera je izvrstna in tudi v akcijskih prizorih ni veliko tresočih kadrov ali hitrih rezov, bojni jarki ter bojišča izgledajo odlično in se skladajo z zgodovinskimi dejstvi. Igralske predstave so na nivoju, a na žalost Emily Watson ter Peter Mullan nimata kaj zanimivega za početi. Zasedba je mednarodna, saj Angleže igrajo angleški igralci, Francoze francoski igralci in Nemce nemški igralci. Ta podatek me je pred ogledom močno razveselil, vendarle bodo vsi govorili v maternem jeziku! WRONG! Kljub temu, da je zasedba mednarodna ne-le, da vsi uporabljajo angleščino, Nemci in Francozi jo govorijo z odurnimi naglasi, ob poslušanju katerih me obide slabost. Bi imeli Američani res takšne težave s podnapisi? Tarantino se vsekakor ne strinja. Še pred začetkom snemanja je svoje povedal tudi avtor knjige: 

"I won't kid you, it was more money [for the film rights] than I've ever been paid for anything I've ever written. But that wasn't the temptation. The temptation was the chance for an iconic film about the First World War, perhaps as great as All Quiet on the Western Front with its overpowering sense of waste."

–Michael Morpurgo

 To sem pričakoval tudi sam! Ravno to je bil razlog, da sem si film sploh ogledal, saj je namreč tematika 1. svetovne vojne v  filmski umetnosti precej slabo obravnavana. A namesto ikoničnega vojnega filma, mi je Špilberg serviral nek pravljični izlet v "magični svet 1. svetovne vojne", ki je zelo ubogo osnovan na resničnem svetu in njegovi zgodovini in menim, da bi morala vsa Evropa bojkotirati predvajanje tega sranja v svojih kinematografih.