The Big Sleep in kaj je film noir

 Morilske nimfomanke, homoseksualni maščevalci, pornografija, romance in umori.

Whoever went to the movies with any regularity during 1946 was caught in the midst of Hollywood's profound postwar affection for morbid drama. From January through December deep shadows, clutching hands, exploding revolvers, sadistic villains and heroines tormented with deeply rooted diseases of the mind flashed across the screen in a panting display of psychoneurosis, unsublimated sex and murder most foul.
Donald Marshman, Life (August 25, 1947)

Značilna noirovska osvetlitev.

Izraz film noir se nanaša na skupino filmov posnetih  med letoma 1940 - 1958 in so ga konec petdesetih let 20. stoletja skovali francoski kritiki (mnogi med njimi so bili režiserji t.i. novega vala), ki so pričeli na novo vrednotiti mnoge holivudske filme iz 30ih in 40ih. Filmi, ki so jih označili s tem izrazom, so bili v času nastanka s strani kritikov zaničevani in tarča posmeha, prav tako njihovi režiserji in predvsem zato, ker so se upali spoprijeti tudi z realnejšo platjo ameriških sanj . Najbolj na udaru se je znašel véliki Fritz Lang, češ da je iz mojstra padel na samo dno, kjer je primoran snemati pofl, ker se je precej aktivno lotil snemanja noir filmov (čeprav je posnel legendarne: Scarlett Street, Woman in the Window, The Big Heat). Te filme težko označimo za poseben žanr, saj si izposojajo zaplete iz gangsterskih filmov, detektivskih filmov in melodram, čeprav jih pri tem preobrazijo in zlepijo skupaj na drugačen način, pomembnejša skupna točka je slog, pri noir filmih je forma precej pomembnejša kot vsebina. Low-key fotografija, temne sence, ki se vlečejo prek človeških obrazov, uporaba nenavadnih snemalnih kotov in še veliko drugih vizualnih značilnostih so ustvarjalci črpali iz nemškega ekspresionizma, ki je vladal v dvajsetih letih. Mnogi si delijo tudi skupno pripovedno strukturo (ki ni tako močan povezovalni faktor, saj nekateri noiri teh tehnik ne uporabljajo), in sicer smo deležni številnih flashbackov, mnogokrat celo flashbackov v flashbackih; glas pripovedovalca prek slike, ki nam pripoveduje zgodbo (oz. voiceover; lahko nam govori resnico ali pa tudi laže); pogosto spremljamo zgodbo samo skozi oči glavnega junaka (in včasih se glavni junak pojavi v čisto vsakem kadru). Zgodbe govorijo večinoma o gangsterjih, zasebnih detektivih in fatalnih ženskah, ki vodijo moške v propad, ustvarjalci so si jih večinoma izposojali od avtorjev šundovskih romanov, ki so postali popularni v  30ih letih 20. stoletja (najbolje poznan je Raymond Chandler). Čeprav so bili s s strani kritikov prezirani, so ljudje polnili kinematografe, zato so se noiri iz ničvrednih B filmov hitro prebili med najbolj vroče izdelke, v njih so se pojavljale mnoge pomembne zvezde tistega časa, zgodovina pa je na koncu pokazala, da so filmi noir precej bolje prestali zob časa, kot marsikateri, s strani kritikov, bolj oboževani filmi. Osrednjo vlogo v filmih noir so dobile ženske, okoli katerih se vrti večina dogajanja. Igralke in ženski liki so v začetku 30ih privabili v kina največ obiskovalcev, a z uveljavitvijo produkcijskega kodeksa so pričele počasi izginjati iz ospredja, saj so morale biti moralno neoporečne ženske doma za štedilnikom, vse ostale pa so bile cipe. Z vstopom fatalk na sceno se to ni bistveno spremenilo, saj je femme-fatale izkoriščala seks, da je dosegla svoj cilj, a bila je samozavestna, neodvisna in neustrašna. Ujetost v tradicionalno družbeno vlogo je tista, ki jo prisili v spletkarjenje, laži in umore, saj je le to način, da se osvobodi priklenjenosti na štedilnik. Filmi noir nam naslikajo zelo pesimističen svet, poln paranoje, brezupja in malodušja, brez jasno začrtanih moralnih temeljev, po katerih bi se morali ljudje ravnati.

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Directed by:	Howard Hawks
Written by:	Novel: Raymond Chandler Screenplay: William Faulkner Leigh Brackett Jules Furthman
Starring:	Humphrey Bogart Lauren Bacall
Music by:	Max Steiner
Cinematography:	Sidney Hickox
Editing by:	Christian Nyby

The Big Sleep je film s tako zapleteno zgodbo, da vseh dogodkov ni znal razložiti niti Raymond Chandler, avtor romana, po katerem je bil posnet film. V romanu je avtor brez zadržkov opisoval svet pornografije, kurb, mafije in morilcev, pri ekranizaciji pa so morali producenti poslušati še cenzorje, ki so imeli na takšno "umazano" tematiko ogromno pripomb, kar je še dodatno zapletlo že tako zamotano zgodbo, saj so v filmu lahko ostali le namigi. Gledalcu se predstavi tudi precejšnje število likov, o nekaterih pa se samo veliko govori, čeprav jih na ekranu nikoli ne zagledamo. Ob prvem ogledu je zmeda zagotovljena. In v vsej tej zmedi umirjeno križari Humphrey Bogart a.k.a. Philip Marlowe, privatni detektiv, ki za primerno plačilo pomaga ljudem iz zagat.

 Za ogrevanje pa še ena najbolj zabavnih anekdot iz sveta filma:

V prizoru, ko Marlowe najde Martho Vickers na kavču, je režiser Hawks rekel igralki, da naj zaigra orgazem, poleg sta bila še soigralca Bogart in Regis Toomney in še nekaj ljudi. 

"Sweetheart, what we want here is for you to simulate that you're having an orgasm."

Martha Vickers asked, "What's an orgasm?"

Nobody spoke. Nobody knew what to do. Literally. These three men, Hawks, Bogart, and Toomey—standing there with a teenage actress—asking them what an orgasm was. Dead silence. Hawks called a 10-minute break, and called Toomey aside. He asked Toomey to please go and explain to "Miss Vickers" what an orgasm was.

Toomey, who apparently was a good-natured fellow, but also the product of a strict Irish Catholic upbringing (so funny to imagine!!), went over to Martha and explained it to her. (Wish I could have been a fly on the wall for that one.)

Toomey said later to Bogart, "The girl didn't know anything. I asked, 'Are you a virgin?' 'Uh yes.' 'Do you know what an orgasm is? Mr. Hawks wants you to be having an orgasm here.' 'No, I don't know what it is.' 'You don't know what an orgasm is?' 'No.' And so, dammit, I explained to her what an orgasm was. And she got the idea all right. Howard liked the scene very much."

After that, it became a huge joke. Hawks would say to Toomey, "If I ever have to explain an orgasm again, I am calling on you." And Bogie would laugh and laugh like a madman. ( Noir of the Week)

Tokrat Marlowa najame ostareli in hendikepirani general Sternwood, saj nekdo izsiljuje njegovo mlajšo hčer (Martha Vickers), ki nam že s prvim nastopom pokaže, da je precej navihano dekle:

Marlowe: Then she tried to sit in my lap while I was standing up.

 Marlowe nato obišče trgovca s starinami, čigar resnični biznis je prodaja pornografije, vse nadaljne sledi vodijo do mestnega mafijaša številka 1, Eddie Marsa, vir vseh zapletov pa je Vivian Sternwood, ki slabo prenaša zavrnitve, saj ubije vsakega moškega, ki si jo drzne zavrniti.  Vmes se zgodi še ogromno število umorov, Marlowo flirtanje (in še kaj več) z vsako žensko, s katero se pogovarja, tragična gejevska romanca in za big bang še romanca med Marlowom ter starejšo Sternwoodovo hčerjo (tudi v resnici sta se Bogart in Bacallova poročila le nekaj tednov po koncu snemanja in še preden je film pristal v kinematografih). Med snemanjem je v filmih že igral prvi Bogart-Bacall film To Have and Have Not, ki je postal veliki hit, zato so se producenti hitro odločili, da bodo tudi pri The Big Sleep več pozornosti namenili ljubezenski zgodbi, s čimer je bilo raziskovanje primera potisnjeno na stran. Krmilo pri ustvarjanju filma je imel v rokah legendarni režiser Howard Hawks (več besede o njem v kakšnem drugem zapisu), ki se je zelo izkazal, saj je film, kljub zapleteni zgodbi, užitek gledati. Film je zelo stiliziran,  zato nas vsa zapletenost sploh ne moti, saj večino pozornosti raje usmerimo na čudaške like in izjemne igralske predstave, na odličen dialog, ki ga je užitek poslušati (Bogarta bi lahko človek poslušal v nedogled) in predvsem na Marlowa, ki je king of cool; za razliko od tipičnega noirovskega moškega, je z lahkoto kos vsem grožnjam kriminalnega podzemlja, hkrati pa ženske norijo za njim in ne obratno; Bogart kot Marlowe je vsekakor ena najbolj kul podob v zgodovini filma, kljub temu, da je stara že več kot 60 let (potrebno je omeniti, da se filmski Marlowe kar precej razlikuje od Marlowa iz Chandlerjevega romana).

Fucking awesome.

 Cenzorji so najverjetneje  prebledeli od strahu, ko so slišali, da nameravajo posneti ta film. V tistem času filmi namreč niso smeli odkrito govoriti o pornografiji, drogah ali homoseksualcih, protagonist je moral biti na koncu moralno povsem "čist", zlobneži so morali biti ujeti ali ubiti, kar je še dodatno zapletlo zgodbo, celotne prizore iz romana pa so morali enostavno izpustiti.  Gledalec mora tako sam ugotoviti motive za določena dejanja oseb na platnu, saj brez prave razlage izgledajo precej nesmiselno ( podrobneje tukaj ). Kljub vsem oviram je Hawks Marlowa uspšeno popeljal skozi umazani podzemni svet kriminala, pornografije in perverznežev.

The Big Sleep je eden najbolj cenjenih filmov noir, čeprav ne vsebuje vseh noirovskih elementov, užitek ga je gledati, poslušati dialoge in obenem poizkušati slediti zgodbi, brez težav pa si ga lahko ogleda tudi moderni gledalec, saj bo hitro padel v stiliziran noirovski svet, negodovanja ter posmeha ob preveč melodramatičnih prizorih bo zelo malo, v veliko stvareh je še vedno precej aktualen.

Brezčasna klasika