Igralci v zatonu: All About Eve, A Star Is Born

Kako se znane osebnosti (in predvsem filmski igralci), z megalomanskimi egi, spopadajo z dejstvom, da je njihove kariere že praktično konec? Kot nam največkrat povejo mediji: z drogami, čustvenimi izpadi, poskusi samomora in še čim... "Civilisti" si praktično ne moremo predstavljati takšnih občutkov, a spodnja dva naslova sta ta problem približala širši javnosti, ki drugače vidi le senzacionalistične naslovnice revij, ki pokrivajo življenja slavnih osebnosti.

Kaj dobiš, če združiš v Cosmopolitanu objavljeno zgodbo, ki spada na gledališki oder, s filmskimi kamerami? 

 

 

Directed by	Joseph L. Mankiewicz
Produced by	Darryl F. Zanuck
Written by	Joseph L. Mankiewicz
Starring	Bette Davis Anne Baxter George Sanders Celeste Holm
Music by	Alfred Newman
Cinematography	Milton R. Krasner
Editing by	Barbara McLean
Distributed by	20th Century Fox
Release date(s)	October 13, 1950

Film, ki je bil nominiran za 14 oskarjev (med drugim 2 nominaciji za glavno žensko vlogo in 2 nominaciji za stransko žensko vlogo), osvojil pa jih je šest. Na žalost ni zmagala nobena od njih, to leto je glavnega oskarja pobrala od mrtvih obujena Gloria Swanson, za vlogo v filmu Sunset Boulevard. All About Eve je zapisan med legende zaradi ogromno stvari, a je v enem zapisu težko povzeti prav vse. Naj omenim le dve najbolj bistveni zadevi: genialen scenarij in izjemni igralci, ki so sodelovali pri tem filmu. Besede in stavki, ki jih pripovedujejo liki se lahko brez težav primerjajo z vsemi svetovnimi klasiki (od Shakespearja do Becketta).  In ni le dobro zveneč, ampak tudi nadvse inteligenten, saj so tudi liki zelo izobraženi (danes pa vržejo v scenarij nekaj kletvic in se trepljajo po ramenih, kako genialni so), zato bi bilo že branje scenarija odlična izkušnja. Na srečo so stvar le postavili na veliko platno :).Zdi se, da bi človek lahko izgovorjene besede prijel, scenarist je prav za vse, ki se pojavijo na platnu, skrbno napisal vrstice v scenariju.

Addison DeWitt: That I should want you at all suddenly strikes me as the height of improbability. But that in itself is probably the reason: You're an improbable person, Eve, and so am I. We have that in common. Also our contempt for humanity and inability to love and be loved, insatiable ambition, and talent. We deserve each other. 

Margo Channing: Spoken like an author. Lloyd, I'm not twenty-ish, I'm not thirty-ish. Three months ago I was forty years old. Forty. Four O. That slipped out. I hadn't quite made up my mind to admit it. Now I suddenly feel as if I've taken all my clothes off.

Največja zvezda se nahaja vmes.

Osrednji lik je Margo Channing, gledališka igralka na vrhuncu slave, ki zakoraka prek meje 40 in se  zaveda, da so to njeni zadnji trenutki na vrhuncu, saj mlajše tekmice že komaj čakajo, da bodo starko vrgle s prestola. Bette Davis (imho) v svoji najboljši vlogi se je konec 1940ih tudi sama soočala s krizo, saj njeni filmi niso bili preveč uspešni, mediji pa so jo že pokopavali. A kot Margo  Channing jim je pokazala, da še zdaleč ni za odmet, ta vloga ji je bila zares pisana na kožo. Nasproti ji stoji mlada Eve, brezčutna in hladnokrvna (hkrati pa nedolžna in sladka). Je kot terminator, saj gre z veliko lahkoto prek trupel, da doseže svoj cilj. Oseba, ki povezuje vse niti je gledališki kritik Addison DeWitt; vse vidi in vse ve, njega ne more nihče vleči za nos. Na nek način je dirigent, ki nas popelje skozi pripoved (ta vloga je Sandersu prinesla oskarja).

Preostali ženski osebi v zgodbi sta še najboljša prijateljica (Karen) in služkinja (Birdie).  Enega prvih zvezdnih trenutkov je bila deležna  Marilyn Monroe, ki je svojih nekaj minut izkoristila zares bleščeče. Čeprav film vodijo ženske, ne smem pozabiti še na ljubimca (Bill) in moža najboljše prijateljice ter hkrati scenarista (Lloyd). V to posrečeno druščino (oz. med trop neumnih otrok) se vrine Eve, ki jo je v življenju doletela žalostna usoda in jo začne zelo hitro razdirati, Margo pa se znajde na robu živčnega zloma. Ne vem, kako so vse zaplete dojemali ljudje v 50ih, ampak moderni gledalec zelo hitro ugotovi, kam ga bo zgodba peljala, a to nikakor ne pokvari izjemnosti filma, predvsem konec odlično zaokroži celotno zgodbo. Joseph Mankiewicz, ki je tekmoval s svojim bratom Hermanom (Citizen Kane), je z All About Eve brata naposled le prekašal, saj je bil to njegov drugi zaporedni oskar (prvi za A Letter to Three Wives). Občinstvu je predstavil (po mojem mneju) precej realno pot do uspeha in slave, saj se zdi nemogoče, da bi imel običajen "civilist" dovolj volje in moči (in ega in okrutnosti) za preboj med zvezde. Če se nekoliko preveč podrobno poglobimo v film, lahko opazimo tudi lezbično osebnost Eve, ki se pokaže povsem v zaključku in ta razmislek sploh ni povsem za lase privlečen, saj postane jasno, da bi Eve kot lezbijka veliko lažje živela s stvarmi, ki jih je počela v življenju. Mankiewicz se je z All About Eve resnično potrudil, da je občinstvu prepričljivo prikazal temno stran šovbiznisa (od fanatičnih oboževalcev, do postaranih zvezd in grebatorskih povzpetnikov; odnos medijev, kritikov in javnosti na staranje zvezdnic itd).

Kaj ste pripravljeni storiti za slavo?

Directed by	George Cukor
Produced by	Sidney Luft
Written by	Screenplay: Moss Hart Original Screenplay: Robert Carson Dorothy Parker Alan Campbell Original Story: William A. Wellman Robert Carson
Starring	Judy Garland James Mason
Music by	Songs: Harold Arlen Ira Gershwin Music direction: Ray Heindorf Orchestrations: Skip Martin

V tem filmu spoznamo Normana Maina. Za razliko od Margo Channing, se je njegova krivulja slave že obrnila navzdol, občinstvo ga je že skoraj pozabilo, kritiki dajejo njegovim filmom slabe ocene. Spoznamo tudi Ester Blodgett (oziroma Vicky Lester), ki je pevka in plesalka v orkestru. V sebi nima terminatorskega brezčutja in ubijalskega nagona, kot Eve, ampak je zelo čustvena oseba, ki se prebija iz dneva v dan in nekega dne se samo znajde ob pravem času na pravem mestu. A Star Is Born je muzikalni spektakel, posnet v techicolorju, čeprav je tragičen, nikoli ne zareže v tkivo šovbiznisa tako globoko, kot All About Eve, a je še vseno najboljša različica te zgodbe (obstajajo namreč kar 4 različne verzije tega filma, 2 je posnel Cukor). Velik del zgodbe je povedan tudi skozi veličastne muzikalne točke, ki zares jemljejo sapo, Judy Garland pa ima izjemen glas. Norman predstavi Ester producentom in ti jo sprejmejo v studio, sprva le zaradi tega, da bi mu storili uslugo, a kaj kmalu ugotovijo njen velik "star potential". V holivudski tovarni sanj seveda ne more nihče nositi tako "absurdnega" imena in priimka, kot je Ester Bdlogett, nove identitete tiskajo kar po tekočem traku. K novemu imenu seveda sodi tudi nov izgled.

Prej ...

... in potem.

Film nam ponudi zrcalno zgodbo: na eni strani vzpon nove, mlade zvezde, na drugi strani pa propad nekdaj velike zvezde, ki se nikakor ne more sprijazniti s tem, da je postal nepomemben za svet. Na žalost želi ta film biti preveč stvari hkrati: spektakularen muzikal, tragična zgodba o propadu zvezdnika, komedija o preboju v Holivud in kritika Holivuda, a se zares dobro odreže le kot muzikal, ostalo tematiko popraska zgolj po površju.

Podobno kot za  Bette Davis v prvem delu zapisa, je bila tudi za Judy Garland to prva vloga po daljšem premoru in tudi njo je doletela nominacija za oskarja. Ironično je, da je ravno ona, ki se je že od najstniških let (že ko je snemala filme z Mickyem Roonyem) spopadala z odvisnostjo od poživil, uspaval in alkohola, odigrala "trezno" vlogo, James Mason, ki je živel precej umirjeno, pa je odigral propadajočega pijanca. Produkcija je bila težavna in zelo dolgotrajna prav zaradi Garlandove, ki je kar naprej doživljala živčne zlome, odvisniške krize, zato se velikokrat sploh ni pojavila na snemanju. Originalna dolžina je bila 181 minut, v želji po  zaslužku pa je studio film skrajšal na 154 minut. Leta 1983 so film restavrirali, a na žalost se je nekaj filmskega traku za vedno izgubilo. Obnovljena verzija je sicer dolga 176 minut, a so namesto nekaterih prizorov vstavljene zgolj fotografije. V zgodovino filmske umetnosti se A Star Is Born ni zapisal s tako velikimi črkami kot All About Eve, a je kljub temu vreden ogleda, za ljubitelje Judy Garland pa je tako ali tako obvezen.