Evropa vs. ZDA Part I

Čeprav se zdi, da je film zgolj film, ne glede na to, kdo in kje ga posname, pa nam lahko podrobnejši pogled pove drugačno zgodbo. Že vse od začetkov filmske umetnosti (ali pa industrije, precej odvisno na kateri strani Atlantika se nahajate) sta šla ameriški in evropski film vsak svojo smer. Američani še danes veliko večino evropski filmov, ki jih predvajajo, označujejo kot art filme, le redkokateri pa je deležen širše distribucije. Obratno je zgodba seveda drugačna, ameriški filmi že od 20ih let dalje preplavljajo evropke kinematografe, danes je okoli 80 % vseh filmov, ki jih vrtijo v Evropi, holivudskih. Američani so film uspešno razvili v smeri zabave oz. entertainmenta, že Samuel Goldwyn je dejal: 

Pictures are for entertainment, messages should be delivered by Western Union.

Morocco, by Josef von Sternberg, starring Marlene Dietrich.

Korenine tega prepada segajo že v čas samega rojstva nove tehnologije. Medtem ko je izum filmske kamere (zahvaljujoč bratoma Lumiere) v Evropi pomenil nastanek nove umetnosti in umetniškega gibanja, pa je v ZDA ta izum pomenil nastanek nove industrije, novega biznisa.  Edison je nov izum predstavljal kot čudo svojega časa in je ljudem že takoj pričel zaračunavati, da so lahko pogledali skozi njegovo kamero oz. da so lahko gledali njegove gibljive slike. Kmalu so ugotovili, da bi bilo pametno, če bi lahko gibljive slike predvajali čim širšemu krogu ljudi, nastalo je veliko število podjetij, vse ostalo pa je zgodovina. A začetek še ni bil tako gladek, saj so bili v Evropi doma tisti ustvarjalci, ki so začeli izumljati nove tehnike in s tem razvijati umetnost samo.

Melies.

V času pred 1. svetovno vojno so bili evropski filmi tisti, ki so dominirali na mednarodnih trgih, Francozi in Italijani so bili največji izvozniki, cca. 65 % filmov, ki so jih uvozili v ZDA, je bilo francoskega in italijanskega porekla. Leta 1907 je bilo tako v ZDA predvajanih 1200 različnih filmov, od tega je bilo zgolj 400 domačih. Izbruh vojne je stvari postavil na glavo, malce pred tem pa  so tudi prva ameriška podjetja začela delovati na evropskih tleh (Vitagraph). 

Zelo pomembno se je zavedati dejstva, da so imeli Evropejci (oz. evropski priseljenci) ogromen vpliv že na najzgodnejše obdobje ameriškega filma. Očetje še danes najbolj znanih in vplivnih studijev so bili Evropejci: Carl Laemmle, eden od ustanoviteljev Universala je bil Nemec: Wilhelm Fried, ki je prišel z Madžarske, je postal znan kot William Fox in je ustanovil Fox Film Corporation; še en Madžar Adolph Zukor je ustanovil Paramount; Samuel Goldwyn je bil Poljak in Louis B. Meyer je bil Belorus; še cel kup drugih holivudskih očetov je prišlo iz Evrope (Joseph in Nicholas Schenk iz Rusije). In skoraj 100 % teh gospodov ni zgolj Evropejcev, ampak so bili tudi Židje (the Jews run Hollywood!!!!!111enaena). 

Po koncu 1. svetovne vojne se je celotna Evropa znašla v hudi stiski in ameriškim podjetjem ni bilo težko pokupiti evropskih studijev in preplaviti trga z lastnimi izdelki. Ker je snemanje filmov prešlo vse meje, so se Američani znašli v zadregi, saj jim pe počasi pričelo primanjkovati lastnih kadrov, zato so začeli iz Evrope novačiti zvezdnike in predvsem režiserje (Greta Garbo, Marlene Dietrich, Ernst Lubitsch, F.W. Murnau), a o tem več v prihodnjem zapisu.

Fast & Furious 6

Holy fucking shit!! ...

To niso Marvelovi superjunaki, niti ni Superman.

Prizor na zgornji sliki še zdaleč ni najbolj neverjeten akcijski prizor v tem filmu. Sicer nisem poznavalec Fast&Furious serije, saj sem videl zgolj 1. del (ki mi ni bil všeč) 5. (ki je bil kul) in tega (ki je tudi kul). Naj že takoj priznam, da sem bil ob ogledu rahlo pod vplivom substanc, pa tudi ta zapis še pišem v podobnem stanju, zato moj pogled verjetno ni najbolj verodostojen. Glavna nit zgodbe je ta, da se je vrnila "umrla" Michelle Rodriguez, zaradi katere se (skoraj) ista ekipa iz 5. dela ponovno poda v akcijo, čeprav so uspešno ukradli 100 milijonov in lepo uživajo na Kanarskih otokih, ki ne izročajo most wanted kriminalcev. A vso to uživanje nič ne pomaga, družina je močnejša - družina, povezanost, skupnost, odgovornost do drugega je v splošnem zelo močna tema tega filma (pa tudi že predhodnikov), tudi vsak od množice igralcev dobi svoje trenutke slave (in verjemite, da je igralski ansambel zares zelo širok). 

Vsi glavni junaki.

Film v 130 minutah vsebuje 3 "velike" akcijske sekvence, 1 manjšo in cel kup pretepov, vmes pa se pametno večkrat ustavi in da likom čas, da zadihajo, se pogovarjajo etc. Ves ta umirjen del je precej bolj kvalitetno izpeljan, kot pri mnogih drugih filmih (npr. Die Hard 5!!!!!!!!), akcijskih prizorov pa se ne bi sramoval niti Michael Bay, a v določenih trenutkih postanejo zares over the top (Transporter style), a to kljub vsemu privabi glasen smeh iz občinstva in ne neodobravanja. Ni pa najbolj jasno, na kateri točki v zgodbi je Vin Diesel prejel supermoči, ki mu še kako pridejo prav v prizoru na avtocesti. Akcija se odvija na avtocesti, na viaduktu, kjer sta levo in desno vozišče fizično ločena (predstavljajte si Črni Kal, če bi bila pasu proti LJ oz. KP fizično ločena, vmes pa je seveda 30 metrski prepad). Vin Diesel zleze iz avtomobila na streho, perfektno tempira čas odskoka (ko se avto zaleti v ograjo), da dobi dodaten sunek, med letenjem po zraku prestreže Michelle Roudrigez, ki je poletela s tanka z nasprotne smeri, oba pa nato varno pristaneta na vetrobranskem steklu naključnega avtomobila. V eni sekvenci pred tem pa The Rock skoči iz svojega (zelo hitro premikajočega se) avtomobila približno 10 metrov na streho drugega (zelo hitro premikajočega se) avtomobila. Glorious.

The Rock v svojem elementu.

Pri vseh teh prizorih se prične človek spraševati, kdo pri produkciji takšnega formata je tisti, ki skrbi, da dobro posnamejo vse splošne plane, kaskaderske prizore, bližnje plane, kadtre/protikadre in kako uspe montažerju (ali pač montažerjem) vso to zmešnjavo zliti v nek okvir, ki dobi rep in glavo, kajti kljub vsemu so ti prizori dokaj kvalitetno posneti in človek lahko sledi vsemu dogajanju, pa tudi prostorska orientacija se ne zdi povsem razrušena. Pri zadnji akcijski sekvenci, je imel ta, ki za vse to skrbi zares zajebano nalogo, sa se vsi borijo proti vsem - istočasno se odvija vsaj 6-7 spopadov, v katere je vpletenih vsaj 15 ljudi. Vse to je potrebno natančno posneti in nato zmontirati v neke logične okvire. Kapo dol tem ljudem.

Surprise surprise ...

Najveličastnejši trenutek pa se odvije po uradnem koncu filma, ko se razkrije nov glavni bad guy, ki ga bomo očitno videli v naslednjem delu - Jason Sthatham. Transporter osebno se bo pomeril z ekipo F&F. Če bo ponovno sodeloval še The Rock, se bodo v filmu združili trije (po mojem mnenju) najpomembnejši igralci akcijskih filmov nove generacije. 

Fast&Furious 7.

Če so vam všeč akcijski filmi, ki vas naspidirajo in nasmejijo, si ga oglejte. Če pa mečete televizor skozi okno, ker nekdo brez praske preživi skok čez avtocesto, potem se ga ne dotikajte niti s 30 metrsko palico.