Evropa vs. ZDA Part I

Čeprav se zdi, da je film zgolj film, ne glede na to, kdo in kje ga posname, pa nam lahko podrobnejši pogled pove drugačno zgodbo. Že vse od začetkov filmske umetnosti (ali pa industrije, precej odvisno na kateri strani Atlantika se nahajate) sta šla ameriški in evropski film vsak svojo smer. Američani še danes veliko večino evropski filmov, ki jih predvajajo, označujejo kot art filme, le redkokateri pa je deležen širše distribucije. Obratno je zgodba seveda drugačna, ameriški filmi že od 20ih let dalje preplavljajo evropke kinematografe, danes je okoli 80 % vseh filmov, ki jih vrtijo v Evropi, holivudskih. Američani so film uspešno razvili v smeri zabave oz. entertainmenta, že Samuel Goldwyn je dejal: 

Pictures are for entertainment, messages should be delivered by Western Union.

Morocco, by Josef von Sternberg, starring Marlene Dietrich.

Korenine tega prepada segajo že v čas samega rojstva nove tehnologije. Medtem ko je izum filmske kamere (zahvaljujoč bratoma Lumiere) v Evropi pomenil nastanek nove umetnosti in umetniškega gibanja, pa je v ZDA ta izum pomenil nastanek nove industrije, novega biznisa.  Edison je nov izum predstavljal kot čudo svojega časa in je ljudem že takoj pričel zaračunavati, da so lahko pogledali skozi njegovo kamero oz. da so lahko gledali njegove gibljive slike. Kmalu so ugotovili, da bi bilo pametno, če bi lahko gibljive slike predvajali čim širšemu krogu ljudi, nastalo je veliko število podjetij, vse ostalo pa je zgodovina. A začetek še ni bil tako gladek, saj so bili v Evropi doma tisti ustvarjalci, ki so začeli izumljati nove tehnike in s tem razvijati umetnost samo.

Melies.

V času pred 1. svetovno vojno so bili evropski filmi tisti, ki so dominirali na mednarodnih trgih, Francozi in Italijani so bili največji izvozniki, cca. 65 % filmov, ki so jih uvozili v ZDA, je bilo francoskega in italijanskega porekla. Leta 1907 je bilo tako v ZDA predvajanih 1200 različnih filmov, od tega je bilo zgolj 400 domačih. Izbruh vojne je stvari postavil na glavo, malce pred tem pa  so tudi prva ameriška podjetja začela delovati na evropskih tleh (Vitagraph). 

Zelo pomembno se je zavedati dejstva, da so imeli Evropejci (oz. evropski priseljenci) ogromen vpliv že na najzgodnejše obdobje ameriškega filma. Očetje še danes najbolj znanih in vplivnih studijev so bili Evropejci: Carl Laemmle, eden od ustanoviteljev Universala je bil Nemec: Wilhelm Fried, ki je prišel z Madžarske, je postal znan kot William Fox in je ustanovil Fox Film Corporation; še en Madžar Adolph Zukor je ustanovil Paramount; Samuel Goldwyn je bil Poljak in Louis B. Meyer je bil Belorus; še cel kup drugih holivudskih očetov je prišlo iz Evrope (Joseph in Nicholas Schenk iz Rusije). In skoraj 100 % teh gospodov ni zgolj Evropejcev, ampak so bili tudi Židje (the Jews run Hollywood!!!!!111enaena). 

Po koncu 1. svetovne vojne se je celotna Evropa znašla v hudi stiski in ameriškim podjetjem ni bilo težko pokupiti evropskih studijev in preplaviti trga z lastnimi izdelki. Ker je snemanje filmov prešlo vse meje, so se Američani znašli v zadregi, saj jim pe počasi pričelo primanjkovati lastnih kadrov, zato so začeli iz Evrope novačiti zvezdnike in predvsem režiserje (Greta Garbo, Marlene Dietrich, Ernst Lubitsch, F.W. Murnau), a o tem več v prihodnjem zapisu.