Worst of 2013

Za hec še lestvica najbolj bednih filmov, ki so nam jih servirali v lanskem letu. Tokratni seznam bo nekoliko krajši, saj (na srečo) nisem videl veliko filmov, ki bi me ob ogledu razjezili. Sam dam večini filmov pozitivno oceno že zaradi tega, ker je v njihovo nastajanje nekdo vložil svoj trud, svoje delo in je zanj porabil del svojega življenja, pa čeprav na koncu rezultat ni najboljši. Druga kategorija pa so filmi, ki me ob ogledu razjezijo, ker so tako hudičevo zanič.

Evil Dead (remake)

Se še spomni kdo filma Evil Dead? Tiste prfuknjene grozljivke z dobrim smislom za humor? Kajti "posodobljena" verzija ni takšna. Gre za nepotreben, nepotreben, nepotreben film. Čemu? Zakaj se je komurkoli zdela dobra ideja posneti ta film? Nezanimivi random najstniki gredo v kočo, kjer jih pobijajo demoni. Brez humorja, brez štosov, z veliko torture. Za posladek pa ima še nekdo jajca na plakat napisati The most terrifying film you will ever experience ... FUCK YOU.

Welcome to the Punch

Odličnih prvih 5 minut filma, nato pa si je treba ogledati še preostalih 95 minut. Ustvarjalci so se močno trudili kopirati izgled Nolanovih filmov, še posebej jih je (po mojem mnenju) navdihnil The Dark Knight, kljub očitnemu pomanjkanju denarja. Zgodba je kvazi zapletena, vendar se še ustvarjalcem verjetno ne sanja, kaj so želeli povedati. Beda.

The Great Gatsby

Zakaj so ta projekt dali v roke Bazu Luhrmannu? Roman, po katerem je posnet film, je ena od literarnih mojstrovin 20. stoletja, za njo se je treba zahvaliti F. Scottu Fitzgeraldu, ki je genialno zajel zeitgeist zgodnjih 20-ih let 20. stoletja, ko je Amerika eksplodirala, pojavila se je množica novih bogatašev, stari pa so še oplemenitili svoje imetje, brez ozira na kakšen način se jim je uspelo dokopati do njega. Luhrmann nam na zaslone sicer naslika čudovite podobe razkošja in norih zabav in uživanja, a to je vse. Stvari zelo ubogo kontekstualizira, s tem pa dela veliko krivico romanu. In kateri idiot je režiserju dovolil, da v zgodovinski film o 20-ih letih nagrmadi moderno po(p)srano glasbo, ki jo redno sučejo na MTV? FUCK YOU.

A Good Day to Die Hard

Prvi film je klasika modernega akcijskega filma in še danes je njegova formula v uporabi. Nadaljevanja so, kakršna pač so (priznam, všeč mi je tudi četrti), a pri vseh je takoj jasno, da gre za Die Hard film. Pri tem pa se človek ves čas sprašuje, zakaj v naslovu piše Die Hard ... Večino časa sem imel občutek, da je nekdo imel v rokah scenarij za nek akcijski film, potem pa so na silo v zgodbo spisali še Bruce Willisa, ki se mu ves čas filma vidi, da si ne želi biti tam. Zakaj, o zakaj? 

The Impossible

Zgodba o tsunamiju, ki je leta 2004 prizadel JV Azijo. Ta tsunami je, glede na film, ciljal samo na bogate belske turiste, medtem ko domačinov sploh ni prizadel. Domačini na Tajskem pa očitno obstajajo le zato, da lahko služijo bogatim belskim turistom. Pomislite na prtljago teh ubogih ljudi!! Še sreča, da jih na koncu odreši privatni reaktivec, ki družino nemudoma odpelje tja, kamor dejansko imajo tisto, čemur pravimo medicina in zdravstvo. Jebeš Tajsko, saj oni itak niso ljudje.

The sad story of a white family who lost all their luggage while having to see lots of Thai people dying in a tsunami.

Očka je pomemben biznismen, zaposlen pri pomembni firmi, ampak morda mu grozi izguba službe. Na srečo imamo mamico-gospodinjo, ki bi se lahko preživljala z opravljanjem zdravniškega poklica, če bi se stvari zakomplicirale. 

Imagine if a Thai company made a movie about 9/11, and that movie was specifically about the experiences of a Thai family in Tower One. Don’t worry, it’s not a bummer - it’s an uplifting story of how these people escaped death and got home safely. But imagine that, in this Thai movie, every character is Thai. There are white people running around in the background, and two of them have a couple of lines, but every single character in this story about the attack on the World Trade Center is Thai.